YYN 2015-11

interno glasilo društva Tolmun

 

št.2015/11

 

YIN YANG NOVIČNIK - NOVEMBER 2015

 

 

 
Razločno oster jesenski zrak,

svetla jesenska luna,

odpadlo listje,  po kupih in raztreseno.

Kavka se vgnezdi in začenja znova.

Mislimo drug na drugega - kdaj se bomo srečali?

To uro, to noč, moja občutja so težka.

Li Bai (701 – 762)

 Letošnja jesen je prelepa, z malo deževnih dni in ugodnimi temperaturami. Četudi se hitro stemni, so dnevi prijetni. Kdor čez dan v naravi uspe vsaj malo povaditi, dobi podarjeno dodatno merico zdravih energij.

 Poletni čas je običajno manj stresen in bolj prijeten zaradi dopustov, več sproščenega gibanja v naravi, zaradi hrane z obilico naravnih snovi. Z jesenjo pa se stres povečuje: zaradi manj sončne svetlobe in toplote, zaradi večjih temperaturnih padcev/dvigov v istem dnevu, zaradi službenih in šolskih obveznosti, dnevnih čustvenih nihanj, zaradi manj časa za sprostitev, pa tudi zaradi bolj enolične in osiromašene hrane. Vse to slabi imunski sistem. Ni čudno, če se z jesenjo začenjajo prehladi in virozna obolenja.

Poleg pravilno izbrane hrane imunski sistem podpira tudi redna vadba qigong in taijiquana.

 V vsakodnevnem življenju, ko pogledamo naokrog, vidimo veliko ljudi, ki se gibljejo in živijo v nenehni napetosti. Pravimo, da so togi. Razlog za to je stalen stres, poškodba ali telesna hiba, neustrezna teža, morda neznanje in celo privzgojeno nepravilno togo premikanje. Povprečno človekovo telo prenese veliko obremenitev in stresov. Profesionalni športniki, akrobati, gimnastiki …, ki se niso poškodovali, so lep primer, kaj vse lahko telo prenese, če ga pravilno obdelujemo.

Kako prenašamo obremenitve in strese, kako razbremenimo napetosti in kako se ojačamo, se da naučiti. Tisti, ki se vztrajno uči te spretnosti, zna v življenju lažje prenašati težave, obveznosti, zna omiliti bolečine in prizadetosti.

Vadba qigong in taijiquana samoumevno uri vztrajnost in kultiviranje, kar pripomore k temu, da se spontano, z izvajanjem in s ponavljanji, naučimo in urimo te spretnosti.

Za uspešnost vadbe pa je potrebno upoštevati štiri bistvene nivoje, ki so del vsake energetske vadbe:
sproščenost, naravno premikanje z osredotočenostjo (fokusom), globoko dihanje ter upoštevanje meja danosti in lastnih sposobnosti.

 1. sproščenost

 Einstein je lepo poenostavljeno izjavil: "Vse je energija in vse kar obstaja, je zaradi nje. Primerjaj frekvence realnosti, ki jo hočeš, in četudi tega nočeš, to realnost dobiš. Ne more biti drugače. To ni filozofija. To je fizika".

To še kako drži. Napetost in sproščenost telesa sta rezultat nekih sil v nas, ki so vezana tudi na naše razpoloženje in mišljenje.
Ko razmišljamo, da nekaj moramo, smo avtomatsko napeti. Ko delujemo igrivo, brez razmišljanja, smo avtomatsko sproščeni.
Ko smo sproščeni, je naše telo samoumevno pretočno. Ko smo napeti in zategnjeni, si v telesu postavljamo zidove. Napetost troši več notranje moči, zato ruši. Sproščenost ohranja naše moči. Zato je prvo vodilo naših vadb: v gibanju sem sproščen, sproščen, sproščen.

Sproščenost najbolj enostavno dosežemo, ko smo v stanju radostne igrivosti. Sproščenost ni mlahava brezvoljnost ali popolna opustitev telesnega tonusa.

2. naravno premikanje z osredotočenostjo (fokusom)
 

Telo je narejeno tako, da se mora premikati na ustrezen način. In ta način imenujemo naraven način premikanja. Rastlina se giblje na naraven način, reagira na vlago, svetlobo, toploto in se s premikom naravno odzove. Živali se premikajo na naraven način. Tudi dojenčki in majhni otroci se premikajo naravno. Naravno premikanje ne troši moči, temveč jih ohranja za vitalnost in obrambo. Osredotočenost ob tem pomaga, da se optimalno pravilno odzovemo, ko se pred nami pojavi ovira. Večina ljudi se danes premika nenaravno ali brez osredotočenosti, kar se jasno odraža v raztresenosti, v nenehnem stresnem delovanju, v razdraženosti, nemiru …
 
Posledice so vidne v nenehni utrujenosti, neprespanosti, v padcu imunskega sistema, v poškodbah in boleznih.

3. globoko dihanje

Dihanje je vez med umom in telesom. Ko je dihanje neenakomerno, je tudi um begajoč. Ko je dihanje umirjeno, je tudi um umirjen. O tem govorijo vsi modreci in tisočletja je zabeleženo, da tak način zagotavlja dolgo in zdravo življenje. Torej je smiselno, da se usmerimo vase in da se učimo načinov, kako opazovati in nadzirati dihanje. Obstaja več tehnik dihanja, vendar je za običajnega človeka najbolj učinkovito naravno globoko dihanje, saj ga lahko izvajamo neprenehoma in kjerkoli. Zdi se samoumevno, vendar smo zaradi vsakdanjih prilagajanj in obremenitev pozabili na naravno dihanje. Dihanje večine ljudi je plitko in neritmično, kar podpira smer, ki vodi v slabo razpoloženje in bolezni.

 4. upoštevanje meja danosti in lastnih sposobnosti

 Ko se pri vadbi upošteva prva tri vodila, se doseže večjo krepkost in zmanjša možnost fizičnih in čustvenih težav. Kljub temu pa ostajajo omejitve, ki so vezane na našo psiho-fizično danost in lastno sposobnost. Kdor ima telesno hibo, jo z redno vadbo ne bo odpravil, bo pa ojačal druge dele telesa in psiho, kar bo pomagalo, da se hiba ne bo slabšala in ne bo načela drugega zdravja. Kdor ima hude psihične ali mentalne zadržke, mu redna vadba teh ne bo odpravila, bo pa omilila vpliv teh preprek na telo in obenem širila obzorje, kar pomaga k večji tolerantnosti in razumevanju sebe in drugih. Navsezadnje je življenje naše in sami izbiramo načine, kako danost živeti in preživeti.

Nedeljska delavnica: gibanje z radostjo za vitalnost

 

Čas je za staro zdravilno jed, ki jača: OREHOV NAMAZ S ČESNOM

Namaz čisti in je obenem hranljiv, kar pomaga k jačanju obrambnih sposobnosti telesa. V tradicionalnih oblikah samozdravljenja je poznan kot odganjalec zajedalcev in parazitov, pa tudi kot učinkovit "naravni antibiotik", torej čistilec in obenem hranljiv, torej primeren tudi kot preventiva pred gripami, virozami, prehladi. Uspešen je tudi pri zdravljenju kandide in težav s cirkulacijo. Okus namaza je zaradi česna nekoliko pekoč, a z ostalimi sestavinami zaokroženo gurmanski. Torej je nadvse dobrodošel dodatek v prehrani za pozno jesenski in zimski čas. Prav vsaka sestavina v receptu je že sama po sebi nadvse zdravilna in v simbiozi z ostalimi sestavinami se zdravilnost dopolnjuje in stopnjuje, kar je prava panacea.

Orehi so za zdrave žile, srce, pljuča, kožo, prebavo in za uravnavanje zdravega holesterola. Ker deluje na sproščanje seratonina, deluje sproščujoče in umirja. Oreh vsebuje predvsem zdrave maščobe, nekaj beljakovin in sladkorjev, folno kislino, vitamin C in E, kalij, magnezij, železo, selen, baker, cink. Nadvse pomembna sestavina orehov je elaginska kislina, ki zmanjšuje možnost pojava rakavih obolenj.

Česen je sam po sebi "zdravilo skoraj za vse bolezni", razen za nizek pritisk. Česen vsebuje veliko kalija, vitamina B1 in B6, vitamina C in K, niacin, selen, žveplove spojine … In prav tako zmanjšuje možnost pojava rakavih obolenj.

Peteršilj je zakladnica sestavin. V ljudskem zdravstvu velja, da če bi pojedli 25g svežega peteršilja vsak dan, v telo vnesemo zadostno količino dnevne potrebe po osnovnih sestavinah: kalija, kalcija, železa, mangana, cinka, selena, natrija …. Ima izjemno visoko vsebnost vitamina C ( trikrat več kot pomaranča), pa tudi vitamina A, B1, B2 in E. Je izjemno dober za zdravljenje slabokrvnosti in čisti jetra. Ker je močan diuretik, se ga ne sme dnevno zaužiti več kot 30g, ker bi sicer preobremenili ledvica in mehur. Vsekakor je pravo krepčilo za telo in vsestransko krepi imunski sistem.

Kozji sir, avokado, limona in neprečiščena ali himalajska sol so prav tako zakladnica potrebnih sestavin. Za naštevanje je kar preveč vsega dobrega. Najbolj pomembno je, da se vse sestavine v receptu pravilno dopolnjujejo in vežejo v harmonično delovanje, kar pomaga ohranjati naše telo zdravo tudi v letnem času, ko narava ne nudi dovolj.
 

Sestavine:

1 skodelico mletih orehovih jedrc, ki so bili prej namočeni približno 3-4 ure (ali čez noč)

1/2 skodelice mletih bučnih semen, ki so bila prej namočena približno 2 uri

3 do 6 zelo drobno sesekljanih oluščenih glavic česna

2 skodelici zelo drobno sesekljanega peteršilja

1/2 skodelice z vilico pretlačenega mladega slanega kozjega sira ali feta sira

1 zrel avokado - pretlačen z vilico

2 žlici limoninega soka

Sol po okusu razstopljena z 1 žlico vode (najboljša je razstopljena himalajska sol ali neprečiščena morska sol)

 Potrebujemo še:

Lonec, v katerem bomo zavreli približno 2 litra vode

Stekleno ali keramično skledo, ki bo stala položena na tem loncu

Če je skleda po obsegu manjša od ustja lonca, si pomagamo z dvema lesenima kuhalnicama, ki ju položimo čez lonec, pod skledo.

 Priprava:

Vse sestavine dobro zmešamo v stekleni/keramični skledi. NE v plastični!

Posebej zavremo 1-2 litra vode v loncu. Ko vidimo paro, ki se kadi iz njega, na vrh lonca postavimo skledo z vsemi umešanimi sestavinami. Para bo pomagala, da se sestavine v toploti pare rahlo zmehčajo ter enakomerno spojijo. Mešamo 5-7 minut. Nato vse odstranimo od ognja. Toplo zmes iz sklede pretresemo v kozarčke za konzerviranje in jih dobro zapremo s toplim pokrovom, da se naredi v kozarcu podtlak.

Kozarce z namazom postavimo v hladilnik.

Na ta način lahko orehov namaz uporabljamo več dni: 7-10 dni.

Uporaba:

- kot namaz na črnem prepečenem kruhu

- kot omaka pirinim ali ajdovim testeninam ali njokom

- kot priloga krompirju v oblicah

- kot priloga pečenim ali praženim šampinjonom ali pečenim malancanam

- kot priloga pečenim jetrcam

- kot priloga pečenemu pustemu belemu mesu ali ribjemu zrezku

- kot omaka stročjemu fižolu v solati

- kot dodatek kuhani kvinoji

- kot začimbo jo lahko vmešamo v kruhove cmoke

- če je namaz pregost in preveč pekočega okusa, lahko pri serviranju dodamo skuto 

Dober tek in za veliko zdravja!  

Novembrska refleksija  

2010©NedaKocjančič

 

 

Povej mi. In pozabil bom.

Pokaži mi. In si bom zapomnil.

Vključi me v delovanje. In se bom naučil.

 

(kitajski rek)

  Ko si izberemo vadbo, ki nas zanima in bi se je radi naučili, se nam velikokrat porajajo vprašanja: Vaditi? Zakaj? Kdaj? Kako? Sam ali v skupini? Občasno ali redno? Za en mesec ali za vse življenje? Seveda se to sprašujemo zato, ker imamo v vsakdanu še druge obveznosti in časa, ki bi si ga vzeli za sebe, je malo. Mika nas pa marsikaj.

Zato je odgovor na prvo vprašanje: Zakaj? - nadvse pomemben. Določa našo usmeritev.

 Veliko ljudi se nikoli ne odloči, da bi si vzeli čas samo za sebe. Za vadbo. Velikokrat je vzrok napačna vzgoja, tradicionalno prepričanje nekega okolja, češ, saj se gibljem v poslu cele dneve. Premikamo se, to je res. Žal pa večinoma na napačen in neustrezen način. Telo se preveč bremeni in zaradi tega prihaja do poškodb ali zategnjenosti. Zaradi tega telo hitreje izgublja moči in vitalnost in postaja togo. Hitreje podlegamo stresnim obremenitvam in hitreje zbolimo. Za ohranjanje moči je potrebna aktivna neobremenilna sprostitev na psiho-fizični ravni. Gibanje, ko izvajamo dnevne obveznosti ali zadolžitve, pa to ni.

Vadba medicinskih oblik qigong-a je eden izmed najbolj učinkovitih načinov sprostitve na telesni in duševni ravni. Isto velja za taijiquan (tai chi), ki je pravzaprav ena od oblik kompleksnega in naprednega zdravilnega qigonga. To potrjujejo tudi številne študije in raziskave, testiranja v zadnjih 20.letih na najvišjih zdravstvenih nivojih na Kitajskem, v ZDA, v Kanadi, pa tudi ponekod v Evropi. Sama od leta 1998. spremljam izsledke teh raziskav. Vse raziskave potrjujejo, da je medicinski qigong kombinacija sproščenega kontroliranega gibanja in osredotočenih premikov v nizu, ki ne bremeni telesa in vsebuje vse dobrobiti, ki jih nudijo meditacije in dihalne vaja. Ta oblika vadbe je učinkovita metoda nevtraliziranja negativnih učinkov stresa, ki smo mu izpostavljeni v današnjem času, in je izjemno učinkovita metoda jačanja sredotočenosti (fokusa), samozavesti, samozavedanja in koncentracije na naravnem, sproščenem nivoju. Raziskovalci v Oxfordu se celo zavzemajo, da bi do leta 2020 tai chi postal del programov vseživljenjskega učenja in programov promocije zdravja. V Oxfordu se tai chi izvaja od 80.let dalje in tudi intenzivno raziskovalno beleži učinke na vadeče. Na Harvard Medical School se tai chi izvaja in spremlja od 90.let dalje; na več medicinskih univerzah in inštitutih po ZDA in Kanadi ter na Kitajskem pa od leta 2000 dalje.

Tisti, ki smo te dobrobiti zaradi redne vadbe opazili na sebi, se ne sprašujemo več "Zakaj ali Kaj bi vadil?". Je pa to normalno, da se sprašujejo novinci in marsikdo, ki ne vadi in te oblike vadbe ne pozna. Sama vsekakor predlagam izbiro qigong/ taijiquan. Pa ne zaradi tega, ker "je moderno", temveč zato, ker so premiki gibov, ko si jih enkrat zapomneš, nadvse naravni in spontani, in zato ker sem sama okusila dobrobiti te vadbe in sem z njo prišla do čudovitega počutja in gibljivosti na številnih nivojih. Meni osebno qigong/tajiquan ne pomenita športne vadbe, temveč mi pomenita del osnovne higijene, del zdravega načina življenja, del vsakdana. Pa mi ta vadba ni profesija.

 Kdaj in kako vaditi? Redno vaditi je nadvse pomembno. Redna vadba pomeni kontinuiteto. Za vzdrževanje dobrobiti energetske vadbe, ki so vezani na ohranjanja zdravja, je kontinuiteta nujna. Pogosto slišimo: Piješ? Ješ? Spiš? Verjetno vsak dan. Zakaj? Zaradi ohranjanja življenja in zdravja. Dihanje in ohranjanje energetskih potencialov v nas je za življenje in zdravje prav toliko pomembno kot hrana, voda, spanje. Torej je redna vadba samoumevna nujnost. Vendar pa lahko izbiramo lažji ali pa bolj zahteven način. Izberemo sami glede na lastne trenutne sposobnosti in okoliščine.

Obstaja več oblik energetske vadbe, med katerimi izbiramo. Že sama hoja v naravi z globokim dihanjem in neobremenjenim premikanjem je koristna. Če je ta hoja izvedena na qigong način, je še bolj koristna. Če ji dodamo kompleksnost taijiquana ali sheng zhen gonga ali neke druge oblike zdravilnega qigonga, postane panacea in eliksir za ohranjanje dolgoživosti.

 Kako vaditi? Sam ali v skupini? Najbolje je oboje. Potrebujemo raznolikost. Ko vadiš sam si bolj pozoren na sebe, na gibe, na premike. Lažje se osredotočiš. Vadba v skupini pa poleg novega učenja in občasnih korekcij vaditelja prinaša še veliko več.

Kot otroci smo se radi igrali s prijatelji. Kot mladostniki smo se s prijatelji potepali naokrog in na ta način spoznavali svet. Kot odrasli se še vedno radi srečujemo s sodelavci, družino, prijatelji, znanci in z njimi delimo čas in opravke, četudi si občasno zaželimo mir in samoto. Druženje nam pomaga, da se počutimo "mladi po srcu", da se počutimo vredno in varno. Da nismo osamljeni in zapuščeni. Da spoznavamo in doživimo vrednote, ki jih sami nikoli ne bi doživeli. Da začutimo, vidimo in doživimo širino spoznanj in vrednotenj.

Vadba v skupini omogoča to počutje in je več kot samo druženje ali kot samostojna vadba. Ko vadimo v skupini, sledimo zaporedju učiteljevih vaj. Sledimo ritmu skupine. Izvajamo logični niz gibov, četudi ga še ne znano na pamet. Izvajamo tudi take vaje, ki jih "ne maramo preveč". In vztrajamo ustrezen čas v vadbi ali v nekem položaju, kar prinaša minimalen delček tistega, kar redni energetski trening zagotavlja.

Ko vadimo sami, se prilagajamo lastnemu počutju in času, kar velikokrat pomeni, da vadimo krajši čas, manj intenzivno, v lastnem ritmu, z manj ponovitvami in najverjetneje brez tistega, kar "ne maramo" in seveda brez tistega, kar ne znamo ali smo pozabili ali spregledali.

 Učiteljevo zaporedje vaj na vadbi je postavljeno na tak način, da zagotavlja ustrezno ogrevanje vseh delov telesa, kar je predpogoj za odpiranje in zdravo izvajanje energetske forme. Najpogosteje se zgodi, da ko vadimo sami, se ne ogrevamo dovolj dolgo ali pa ne izvajamo nekaterih gibov dovolj intenzivno in z ustreznim številom ponavljanj. In ni vsak dan enak drugemu. Dober učitelj zna po občutku določiti, koliko zaporedij katerih gibov je ustrezen dan potrebno izvesti, da se telo primerno ogreje. Nimamo vsi tega občutka. Zato nam vadba v skupini pri tem zelo pomaga.

 Ko vadimo sami, se kaj rado zgodi, da vadimo v različno dolgih intervalih. Čas vadbe pač usklajujemo z drugimi opravili. Ta se dogaja, da en dan vadimo 5 minut, drugi dan pol ure, tretji dan nič, četrti dan dve uri … včasih ne vadimo cel teden ali celo mesec, pa potem se en teden zagnano vržemo v vadbo. To je normalno glede na miselno presojo. Ni pa dobro za naše telo. Telo najbolj ekonomično funkcionira, če ima reden in točno določen urnik. Vadba v skupini ima urnik, na primer 2x tedensko po eno uro. Telo se tega nauči, zaznava, sprejema in akumulira. Ko rednega urnika ni, se troši in izgublja.

V skupini vadimo pod učiteljevo taktirko. Vadimo tudi take vaje, ki nam ne sedejo, ki nam ne pašejo ali jih celo ne maramo. Pri energetskem treningu je bistveno, da z vadbo odpiramo blokade: v telesu, na čustvenem in mentalnem nivoju. Blokade nas delajo vedno bolj bolne; pretočnost nas dela vedno bolj zdrave. Ko nekaj ocenimo, da ne maramo, to najpogosteje kaže na čustveno ali mentalno blokado. Kadar ocenimo, da nekaj ne (z)moremo, to najpogosteje kaže na telesno blokado, lahko pa tudi posredno na čustveno in mentalno blokado. Vadba v skupini nam pomaga, da lažje prehajamo čez ovire, ki so v nas samih. Pomaga nam, da z avtomatičnim ponavljanjem odpremo tisto, kar verjetno sami nikoli ne bomo odprli. Dober učitelj zna dozirati število ponovitev, da do teh odpiranj pride čimprej in to brez poškodbe.

Vadba v skupini omogoča doživljanje tistega, kar realna harmonija je. Ko vadimo sami, si to harmonijo postavljamo po že vnaprej postavljenem tiru, ki nam je všeč. Vendar nikjer ni zapisano, da je tisto, kar je nam všeč, tudi znak realne harmonije. Če smo iskreni, najverjetneje to ni. Pri energetskem treningu nenehno iščemo harmonijo, ki samoumevno prinaša samozdravljenje. Ko vadimo sami, zelo težko pridemo do te točke, preprosto zato, ker vidimo premalo, preozko … Skupina nam omogoča, da spoznavamo tiste pluse in tiste minuse, ki nam omogočajo, da z lastno prilagodljivostjo hitreje pridemo do harmonične sredine. Ko vidimo sebe v ogledalu in se primerjamo z drugimi, lažje ocenimo, kaj še moramo spremeniti, kaj dodati, kaj odvzeti … In hitreje napredujemo.

 Vadba v skupini nam daje tudi občutek varnosti. Ko vadimo sami ali ko se učimo sami (na primer preko videa), smo v dvomih, če vadimo pravilno, ali si samo umišljamo, da vadimo pravilno. Dvom, ki je v nas, nam prinaša občutek disharmonije. Ko vadimo v skupini, zaupamo učitelju in njegovi oceni; zaupamo kolegom in njihovim sugestijam. In se prepuščamo tem ocenam in izborom. To nam prinaša občutek varnosti in ugodja, ki je predpogoj za uspešen energetski trening.

 Ritem izvajanja ustreznih nizov je pomemben. So trenutki, ko se nam zdi minuta izvajanja izjemno kratka in so trenutki, ko se nam minuta vleče v nedogled. Četudi sami izvajamo isto število ponovitev, je ritem, zaradi lastnega občutka za čas, drugačen. Pri energetskem treningu je prav ritem nadvse pomemben. Tisti, ki vadimo že več let, vemo, da lahko isto formo izvajamo z različnim ritmom. Dober učitelj zna v ustreznem dnevu postaviti ustrezen ritem nekemu nizu vaj. Na ta način bogatimo naše telo, duha in razumevanje ter predvsem treniramo tudi čustva in občutke in spremembe. Prav tisto, kar, ko vadimo sami, najtežje treniramo ali pa sploh ne. Naše telo sledi številnim ritmom: izven telesa in znotraj telesa. Ritem dihanja in ritem srca sta dva najbolj poznana ritma. Na energetskem nivoju je najbolj poznan dnevni ritem pretakanja qi-ja po 12 meridianih. Vendar qigong in taijiquan različni sklopi urejajo še veliko drugih ritmov v človeku. Dober učitelj z veliko let vadbe pozna več slogov in zato zna ustrezno izbrati dnevne vaje, ki jih je potrebno "piliti" in na ta način "kultivirati ritem". Tega ni zabeleženega v knjigah ali na videu. To se doživi in okusi samo v skupinski vadbi.

 In nenazadnje vadba v skupini prinaša tudi občutek "imeti se fajn", občutek radosti, veselja in samozadovoljstva, posebej takrat, ko se premaga lastno lenobo, površnost, nepozornost, morda celo prepreko …

 

Pri naših vadbah se držimo tistega, kar mojster Li Junfeng v svojih učenjih nenehno povdarja, da naj se pri vadbi upošteva:
 

 "sprosti telo in se giblji z nasmehom na obrazu in z veseljem v srcu,

brez prisile pelji telo v vsak gib, ki naj ga vodi srce;

bolje je, da delaš z občutkom kot pa z mislijo". 
 

Saj nenazadnje je smisel učiti se in izvajati qigong sklope in taijiquan forme, da okrepimo telo, da odpravimo čimveč blokad na vseh nivojih, da se odpremo samozdravilnim silnicam in da doživimo čimveč sreče in zadovoljstva v sebi in s samim seboj. Te občutke pa je lažje spontano doživljati pri radostni vadbi v skupini.

 Če globoko pomislim, je pravzaprav smisel vaditi ali ne-vaditi qigong/taijiquan nekaj takega kot smisel hranjenja. So ljudje, ki radi jedo in pri tem uživajo, in so ljudje, ki se hranijo, kerse  je pač treba. Sama sem nedvomno tista, ki rada jem tako zaradi potrebe kot zaradi užitka.

In ko pripravljam hrano se rada potrudim. Ne izberem samo eno vrsto hrane za  en obrok. Vedno pripravim  "zdravo smiselno mešanico" več zdravih sestavin, ki skupno tvorijo simbiozo obroka. Tako kot sem se naučila pri vzpostavljanju harmonije 5 elementov na vseh nivojih tradicionalne kitajske in orientalne medicine.

In tu se mi sproži primerjava: Nekaj takega, kar mi daje solatni krožnih 5 barv na energetskem nivoju, nekaj podobnega mi nudi vadba qigong/taijiquana v skupini. Gre za preplet energij, za bogastvo in polnost, ki ga občutiš. Zaužiti in prebaviti pa moramo sami.

 

Bronast kip wu-shu vadbe, šaolinski tempelj